Najpomembnejše vprašanje, ki si ga v življenju lahko postavite, je: »Ali sem vzrok tega, kar se dogaja, ali sem le posledica?« Na kateri strani te enačbe vidite svoje mesto? Kdo kroji VAŠE življenje in usodo?
Preverimo! Katere misli opazite pri sebi pogosteje?
Če bi bili ukrepi drugačni, se virus ne bi širil.
Če bi kaj drugega študiral, bi imel danes več varnosti!
Če bi moji starši drugače ravnali z menoj, danes ne bi bil-a tu, kjer sem!
Če bi bil moj mož drugačen, bi bila bolj srečna.
ali
Kaj lahko naredim, da zaščitim sebe in druge pred virusom?
Kaj naj se naučim, na kater tečaj naj se vpišem, da se mi odprejo nove možnosti? Kaj me veseli danes?
Kam želim naprej? Kaj bom storil-a na novo, s kom se bom povezal-a, koga prosil-a za nasvet?
Kakšno ravnanje želim? Kako se o tem pogovorim z možem? Česa ne dovolim več? Kaj bom naredila za to?
Čeprav se te misli dotikajo istih tem, pa nas same postavljajo v zelo različne položaj: prva vabijo v položaj žrtve druga pa v razmišljanje ustvarjalca / kreatorja.
Kje je / bo VAŠE mesto?
Odgovor na to ne bo le bistveno spremenil vaše perspektive, temveč bo ključno vplival na to, kako se bo vaše življenje odvilo, kaj boste v življenju dosegli, koliko ponosa boste ob tem občutili ter tudi čigave sanje in cilje boste podpiral in gradil.
Odgovor na to vprašanje določa, koliko nadzora boste imeli nad življenjem in kako se boste odzival na krizne in neprijeten okoliščine, ki jih prinaša življenje.
Odgovor bo merilo občutka lastne vrednosti in bo vplival na vašo samozavest in stopnjo samozaupanja, ki ga boste čutil do sebe, ter na nivo poguma, ki ga boste razvil.
Živimo v družbi »okrivljanja«. Za vse, kar se zgodi, mora biti nekdo kriv. Politika, država, sistem, starši, šef.
Takšna družbena naravnanost ustvarja skupnost nemočnih, v usodo vdanih posameznikov, katerih edina »zabava« je kazanje s prstom na druge. Nekateri se pogosto znajdejo na strani POSLEDIC; ugotavljajo, kaj jim v življenju ni bilo dano, razmišljajo o ljudeh, ki so jih spregledali, o krivicah, ki so jih doživeli. Verjamejo, da bi bilo njihovo življenje boljše, če bi le: če bi le starši bili bolj prisotni, če bi bilo doma več denarja, če jih učitelji ne bi imeli na piki, če bi živeli v drugi državi ipd. Da bi bili srečnejši, če bi izbrali drugega partnerja, imeli bolj pridne ali bolj pametne otroke ali bolj aktivne prijatelje.
Opazijo, kako imajo drugi več sreče, kako jim je življenje naklonilo boljše karte. Verjamejo, da bi bilo vse drugače, če bi bili drugačne konstitucije, če jih bolezni ne bi omejevale, če bi bili mlajši…
Ko se zgodijo neprijetne življenjske okoliščine, se vprašajo: "Zakaj se to dogaja ravno meni?"
Če bi bil svet drugačen, politiki drugi, okoliščine drugačne, potem bi tudi sami lahko dosegli več. In bili bolj srečni.
Čutijo se nemočne vplivati na to, kako se življenje odvija. Za svoj neuspeh krivijo nekoga ali nekaj in tako raste v njih občutek nemoči.
Svoje življenje doživljajo kot rezultat življenjskih okoliščin in svoje ravnanje prilagajajo temu, kar »se dogaja«. Vedo, da niso krivi in znajo s prstom pokazati na tistega, ki je. A samo zato, ker je nekdo kriv, ti ljudje niso srečni. Niso odgovorni, a niso srečni.
Za druge pa se zdi, da vse »vlečejo nase«. Verjamejo, da je vse mogoče. Neugodne življenjske okoliščine doživljajo kot življenjske preizkušnje, v katerih se kalijo. Imajo osebno vizijo in jasne cilje ter odločno vsak dan storijo vsaj nekaj, da se jim približujejo. Ne pristajajo na izgovore.
Osredotočajo se na VZROKE tega, kar je, in delujejo proaktivno, da te »vzroke« in okoliščine spreminjajo, gnetejo in prestrukturirajo.
Ko se zgodijo neprijetne življenjske okoliščine, se vprašajo: "Kaj lahko zdaj naredim, da mi bo bolje?"
V sebi čutijo globoko odgovornost za svoje življenje in svojo srečo.
Značilnost uspešnih ljudi je, da živijo na strani VZROKA. V življenju prevzemajo iniciativo, tvegajo, se aktivirajo. In v življenju prevzemajo odgovornost. Ko gredo stvari narobe, se vprašajo: "Kaj bi lahko storil drugače? Kaj lahko zdaj storim, da te neugodne okoliščine preobrnem?" Iskanje krivca je zanje zgolj zguba časa.
Če najdete svoje mesto na strani POSLEDIC, boste vedno sebe doživljal kot nemočno »žrtev« okoliščin. Odgovornosti za svoje življenje, srečo in uspeh boste preložil na druge in vaše življenje bo prežeto s kriticizmom, pritoževanjem, jamranjem in izgovori. Sreča bo izumljiv pojem, samopodoba pa nizka. Življenje bo zgolj povprečno, več sanj boste opustili kot dosegli. Ker..., ker..., ker...
Če se odločite stopiti na stran VZROKA, morate prevzeti odgovornost za svoje življenje. Če postavite sebe na stran VZROKA, potem sebe doživljate kot osebo, ki ima vzvode in moč, da nekaj v zvezi s tem stori. Če prevzamete ODGOVORNOST za svoje življenje, so okoliščine zgolj »spremenljivka«, na katero lahko s svojimi dejanji vplivate! Vse to vam daje občutek nadzora nad življenjem, občutek moči in gradi vašo samopodobo in občutek lastne vrednosti.
Lažje je biti na strani POSLEDIC.
A sreča in uspeh te čakata na strani VZROKA.
Kaj boste izbrali ZASE?
Nadaljnje raziskovanje:
Razmislek izhaja NLP zbirke znanj. "Cause & Effect" (vzrok & posledica) je ena od vrsta kršitve Meta modela jezika. Meta model jezika je v NLP (Nevrolingvistično programiranje) prva dokumentirana študija načina uporabe jezika (Bandler, Grinder: "The structure of Magic", 1975), ki nas seznanja, da z opazovanjem lingvističnih vzorcev govornika (in sebe :)) lahko ugotovimo, kako le-ta doživlja življenje, sebe in svojo vlogo v njem ter kako doživlja vlogo drugih. S spreminjanjem načina izražanja, spodbujamo drugačno mentalno procesiranje, s tem pa vplivamo (spreminjamo) svoje doživljanje Življenja in nas samih v njem.
Meta model jezika je eden vplivnejših orodij za delo z ljudmi, še posebej na področju coachinga, vodenja, prodaje, vzgoje, idr.
Podrobno ga spoznamo v izobraževanju NLP: NLP Praktik