"Življenje je, kar je. Ni, kar si predstavljamo, da bo. Kako shajamo s tem, kar je, je skrivnost polnega Življenja."
Ta misel Virginie Satir je dolgo čakala v vrsti, da se umesti med citate, ki me podpirajo (in upam, da Vas tudi), v življenju in v razmišljanju.
A kot NLP-jevka imam globoko ponotranjeno misel:
"Vsak si svoje Življenje ustvarja sam".
Razumem moč ciljnega razmišljanja, Zakon Privlačnosti in neizmernost Zrcalne moči Univerzuma.
Poznam metode in učim tehnike usmerjanja Življenja, postavljanja dobrih ciljev ter upravljanja s časom in nalogami.
Vem, da nam cilji in načrti omogočajo bolj polno doživljanje življenja, ne glede na to, kaj »polnost« za nas predstavlja: zdravje, denar, odnose, športne uspehe idr. Postavljanje ciljev nam daje občutek nadzora nad življenjem, kar je pomemben element naše notranje stabilnosti, občutka vrednosti in varnosti.
Kaj naj torej počnem s »sprejemanjem, tega, kar je«?
Skozi prakso in osebno izkušnjo Jungian Coachinga so se mi odprla nova polja razmišljanja in v zadnjem obdobju me posebej nagovarja odnosni vidik našega bivanja.
Ko tkemo to izkušnjo, ki mu rečemo »Življenje«, se prepletamo z drugimi ljudmi in vsak od njih prihaja z lastno individualnostjo svojih »niti«: barv, tekstur, debeline, dolžine in ni nujno, da so nam vse všečne. A če želimo plesti, jih potrebujemo.
In da pletemo dalje, rabimo sprejeti vse te nitke v njihovi enkratnosti in individualnosti, da jih lahko na ustrezen način umestimo v svoje Življenje.
Nekatere uporabimo večkrat, druge le tu in tam; nekaterim dodelimo osrednje mesto, druge porabimo na robovih, nekatere niti so predolge in jih je potrebno skrajšati, druge prekratke in bi jih želeli več…
A to so danosti, ki nam jih Življenje ponuja. In bolj ko jih znamo prepoznati in sprejeti, lažje in bolj pozitivno jih umeščamo v svoje pletenje.
Moja NLP vlakna pa dodajajo:
"KAJ z njimi stkeš, pa je vedno tvoja izbira. In tvoja odgovornost."