Hči je prišla k materi in potožila, da je njeno življenje težko, polno preizkušenj in da ne ve, ali ji bo uspelo … najraje bi se vdala. Dovolj ima borb in truda.
Mama jo je odpeljala v kuhinjo in tri posode je napolnila z vodo. V prvo je položila korenje, v drugo jajca, v tretjo pa mleta kavna zrna. Brez besed je mirno čakala, da voda zavre.
Po dvajsetih minutah je ugasnila štedilnik. Iz posode je pobrala korenje in ga položila v skledo. Nato je iz vode vzela jajce, ter ga tudi položila v skledo. Nazadnje je zajela še zajemalko vode, v kateri se je kuhala kava.
Obrnila se je k hčerki in vprašala: »Povej mi, kaj vidiš?«
»Korenje, jajce in kavo,« je ta odvrnila.
Povabila jo je, da stopi bliže in potipa korenje. Potipala ga je in ugotovila, da je mehko in kašasto. Mati ji je nato podala jajce in ji naročila, naj ga razbije. Odstranila je lupino in opazovala otrdelo jajce. Na koncu jo je mama povabila še, da spije požirek kave.
Hči se je nasmehnila, ko je okusila bogato aromo in vdihnila omamni vonj kave, nato pa vprašala mamo: »Zakaj sva to počeli? »
Mama ji je odgovorili: »Vsi trije predmeti so bili izpostavljeni isti »neprijetnosti« - vreli vodi. A vsak je reagiral drugače. Korenček, ki je bil prej močan in čvrst, je po 20 minutah postal mehak. Jajce, ki je bilo krhko, je lupina sicer varovala, a notranjost je po vrenju v vodi postala trda. Mleta kavna zrna pa so nekaj posebnega. Ko so dvajset minut vrela v vodi… so vodo spremenila in ustvarila aromatičen in okusen napitek. «
Vprašala je hči: »Kaj si ti: korenje, jajce ali kava?«
Kakšen pa bi bil vaš odgovor?
Sem kot korenje , ki deluje trdno, ko pa me zadane stiska, izziv se vdam in izgubim svojo moč?
Sem kot jajce , ki je mehko in nežno, a ob soočenju z izgubami, osebnimi preizkušnjami postanem trdo in neobčutljivo? Navzven sem videti enako, a znotraj pa sem zagrenjenega in zamerljivega srca?
Ali pa sem kot kava , ki je spremenila vrelo vodo? Ali te prav okoliščine, ki prinašajo stisko, bolečino in težave spodbudijo k temu da, postaneš boljši in spreminjaš svet okoli sebe - na bolje?
Vsak dan in vedno znova je izbira vaša. Naši odzivi na svet in njegove življenjske preizkušnje, so namreč … naši. Prevečkrat sicer radi z prstom kaže na druge ali na okoliščine, saj je to, roko na srce, lažje. Zame. Zate. Za vse nas.
A čustva živijo znotraj, ne zunaj nas in tvorimo jih mi sami; največkrat z načinom, kako razmišljamo o stvareh.
Ali se vprašamo: »Zakaj se je to zgodilo?! Kako to, da me je to doletelo?! Zakaj vendar je ta oseba z menoj tako nesramna, kaj je z mano narobe?!«
Ali pa: »Kaj se lahko danes naučim? Kako mi lahko ta izkušnja pomaga v naprej? Kaj je dober namen takšnega obnašanja? Kaj se je moralo zgoditi, da postaneš tak?
Naš um je kompleksen, a enostaven hkrati. Odgovori, kar ga vprašate. Torej: Kakšna vprašanja si boste postavljali v bodoče?
