Ste se že kdaj znašli na sestanku, kjer so ljudje drug čez drugega argumentirali stališča, ne da bi se sploh poslušali? Ali na družabnem dogodku, kjer sta dve sogovornici druga drugi v trenutkih za vdih govorili vsaka svojo zgodbo?

 

»Problem komunikacije ni toliko v izbiri besed,

kot v tem, da večina ljudi ne posluša z namenom, da bi razumeli,

temveč z namenom, da bi odgovorili.«

 

Poslušanje je nekaj, kar jemljemo za samoumevno (kot dihanje). Pa vendar raziskave kažejo, da je naša zbranost nekje 25 %. Matematično to pomeni, da se 75 % povedanega izgubi na poti od govorca do slušatelja.

Ali drugače: večina ljudi ni sposobnih aktivno poslušati povprečno dolge pesmi, brez da bi jim pri tem misli odtavale.

 

Kaj to pomeni pri dajanju navodil? Pri poučevanju? Pri prenosu ideje?

 

Aktivno poslušanje zmanjša obseg izgube informacij, do katerega prihaja v procesu komunikacije. Pripomore, da pridemo problemom do dna in zgradimo sodelujoče ter sprejemajoče odnose.

 

5 veščin aktivnega poslušanja:

 

• odločite se za poslušanje - aktivno in zavestno se odločite, da boste molčali, dokler drugi govorijo, postavili vsaj dve dodatni vprašanji in sogovorniku večkrat spodbudno pokimali, naj nadaljuje. Spregovorite šele, ko dobite jasen signal, da je sogovornik končal. Kajti če vskočimo prezgodaj, ostane naš sogovornik še vedno znotraj svojih misli in je v takem stanju manj dojemljiv za naše argumente ali poslovne predloge.

 

• aktivno uporabljajte tišino – hecno, kajne? Najboljši način, kako druge prepričati, da povedo več, ni postavljanje vprašanj. Je ohraniti molk. Molk sporoča: »Razmišljam o tem, kar si mi povedal. Zanima me več.« To običajno pri sogovorcu sproži nov val pripovedi, v katerih so velikokrat najbolj dragocene informacije. Tišina sugerira zaupnost, sprejemanje in sporoča: »Vi in vaše mnenje sta meni pomembna!«  Tišina odpira um in srca.

 

• pripravite telo – poskrbite za odprto držo telesa. Obrnjeni bodite proti sogovorniku z nasmehom na obrazu. Taka drža izraža, da smo se posvetili sogovorniku ter spodbuja sodelovanje in omogoča usklajevanje na neverbalni ravni.[1]

 

• postavljajte vprašanja, spodbudite nadaljevanje - »Kako ste to mislili?« »Tega nisem dobro razumel.« »Mi lahko bolj natančno pojasnite?« »Res?« »Kaj takega!« »Mhm ...« »Povejte kaj več o tem!«

 

• ponavljajte, povzemajte – posebno močno orodje aktivnega poslušana je ponavljanje dela stavka, ki ga je sogovornik prej uporabil. »Rekli ste, da je to predrago …« Ali pa: »Torej, če sem vas prav razumel, ste povedali …«

 

Nasprotje aktivnega poslušanja:

 

• čakam, da nekdo drug vdihe, in takrat hitro vskočim s svojim argumentom oz. nasprotnim primerom;

• tiho čakam, da sogovornik neha in nato odprem čisto novo temo, ki s prej povedanim nima zveze;

• zanikanja – »Ne, to ni res« »Nimate prav.« »Že mogoče, da to mislite, ampak jaz vem, da temu ni tako!«

 

 

Top 5 koristi aktivnega poslušanja

​

1. Prinaša razumevanje – pomislek, problem ali idejo s strani sogovornika vidimo z njegovega vidika, kaj predstavlja v njegovem svetu. Le tako se lahko ustrezno odzovemo. Ne le na besede, temveč na sporočilo, ki ga le-te nosijo s seboj. Npr. kolikokrat kupec pravi: »To ni zame … to je predrago.« Velikokrat je to površinski izraz zapletenih misli in čustev na strani sogovornika. Če se odzivamo le na besede, morda ne rešimo pravega problema. V našem primeru morda kupec danes nima denarja pa bi ga nakup na obroke prepričal. Ali ga skrbi, kako bo to investicijo pojasnil partnerju in bi ga kakšna dodatna argumentacija pomirila.
   
   Brez aktivnega poslušanja odgovarjamo na lastne predstave, ki jih ob besedah dobimo, ne na tiste, ki vodijo odločanje sogovornika. Preverite, kaj stavek »grem na dobro večerjo« pomeni za vašega sodelavca, partnerja ali otroka. Odgovori vas bodo presenetili J. Če bi sklepali po sebi, bi bil morda kdo, ki bi se vam pridružil, razočaran.
    

2. Dviguje sposobnost empatije – da se znamo postaviti v sogovornikove čevlje. Lažje razumemo, kakšni so interesi in čustvena stanja sogovornika, njegove potrebe in želje. Nato se lahko temu prilagodimo.
    

3. Ustvarja dober stik – če poslušamo, zvemo, kaj se dogaja na sogovornikovi strani in  nam daje čas za zrcaljenje in neverbalno usklajevanje.
    

4. Sogovornik občuti, da se poslušalec poskuša vživeti vanj, ga želi razumeti in zato sporoča informacije bolj zavzeto.
    

5. Zelo pomembna plat poslušanja je ljubezen do partnerja, otroka, prijatelja, ki se v vsakodnevnem življenju kaže skozi pozornost in čas, ki ga namenimo temu, da jim AKTIVNO PRISLUHNEMO. Prisluhnemo z namenom, da bi zares razumeli, kaj dogodki pomenijo v njihovem modelu sveta in ne v našem. Lažje razumemo, kakšna čustva v njih sprožajo določeni dogodki in kaj potrebujejo.   

 

Če ste bil kdaj na tleh, razočarani, žalostni, potem veste, da potrebujte ramo, na katero se lahko naslonite in ušesa, ki prisluhnejo. Ne potrebujete kupa nasvetov, kako vse rešiti, kajti nasveti le še poglobijo stisko in občutek nesposobnosti. Že sami vemo, kaj je potrebujemo, a včasih enostavno nimamo moči. Takrat rabimo pravega prijatelja, ki razume in zna aktivno poslušati.

 

 

[1] glej Priporočilo št. 1